for dreamers only

Če si nezaposlen in doma, lahko skočiš v Hyde Park, takoj ko sonce oplazi okna in te nemir vleče proč od računalnika in vseh skrbi. To se ponavadi zgodi šele popoldne, ker bi rada bila zjutraj kar se da produktivna in ohranila čisto vest. Po drugi strani pa - kaj pa je lahko še bolj produktivnega kot pasti v objem narave, ki je čez cesto in ponuja, da si vzameš kos Londona čisto zase, za seanso česa meditatvinega (joge, vrtenja trakov) ali pa norega (fičobaleta, skakanja kar tako).

Takoj, ko sem stopila ven, me je pobožala odjuga - o ja!- in v veselem drncu sem, loveč torbico, ipod in bundo, zletela po stranskih ulicah do železnih vratc, ki iz Bayswater Road vodijo v park. Ne vem natančno, za koliko Tivolijev zadošča Hyde park, takšnih razsežnosti pri nas nimamo, za kakšnih 20 pa sigurno. Še nekaj korakov mimo vrtnarja in fontan in nenadoma sem se znašla v vznemirljivi, davno prebrani pravljici, ki se začne takole: Na obzorju so se risali obrisi špičaste katedrale, ki se je potapljala v ognjeno luč in poslavljala od tega sveta. Čuden nemir, ki me je to popoldne gnal ven, mi je bil jasen - še pred zahodom je treba priti v neznano kraljestvo, lets' run!

V Londonu je fino, ker te nihče preveč ne gleda, če ves v transu loviš sončni zahod, medtem ko ipod počasi odpada s tebe in se ti šal zapleta med kolena in grozi, da te bo spodbil. Kmalu mi je pot zaprla mogočna pernata jata, ki se je iz ribnika pognala na kopno zahtevat kruh - od kod vse te race in labodi? Iz H. C. Andersena? (In če ja, kdo je v resnici pod tem perjem?)

Blaženo posladkana, kot če bi zmazala svoj najljubši Cadbury, sem se lahkih nog podala proti mestu, saj so se vrata zaprla, ker me je ujela tema. Na Kensington High Street sem bila zopet v Londonu, razbijajoč si glavo, od kod sem ravnokar prišla. Je bil mogoče vseeno Polnočni vrt ali raje Zadnji samorog? Vsekakor gre za mogočni vpliv Sedmih cerkva Miloša Urbana, obvezno branje za vse ekstravagantne eksistencialiste (sanjače po domače). I

Na krilih spoznanja, da je skrivnostno kraljestvo tako blizu in da moram samo ujeti pravi čas, da vstopim, sem se izgubila v množici, pomirjena, da mi danes ni treba več stikati za thrills and excitements. I bumped into a kind of magic.