Beware of! Za vikend sta radi zaprti dve glavni liniji, če hočeš malo naokrog (ob reko recimo, v Tate), District in Circle line. To mi je danes preprečilo živahno izobraževalno ekskurzijo, Unknown East London z London Walks, ki so najboljši v organiziranju žmohtnih pohodov za uro in pol na vse mogoče teme - poglejte si ob levi strani, kaj vse ponujajo. V planu imam Jack the Ripper's London in Eccentric London, bila pa sem že na Charles Dickens London in tako počastila one of the great witty man!
Zato greva s Sašo spet v park, vrtet trakove. Saša teži, da sonce ne zaide. Čao!
Trakovi so nora stvar, obvezno poskusite. Z muziko in soncem pod modrim nebom postanejo free style krotenje zmaja, ob katerem si napaseš dušo in telo. Otroci so bili navdušeni in mamicam sva povedali, da se kupijo v Camden Townu.
Ker pa je vzhodni London pri meni zdaj nekoliko prekosil Camden, sem popoldne šla še enkrat v Bethnal Green, na kraj zločina, kjer sva s Sašo v Cafe 1001 prejšnji dan žurale. Tukaj namreč živijo koncept nenehnega happeninga - za vikend lahko prideš od štirih popoldne naprej plesat na dva flora, ki sta od znotraj kot Štirka, baje pa se to dogaja vsak dan -muzika, slastni prigrizki in kapirinje! Vedno sem pogrešala to razkošje, da lahko skočiš v klub poplesat sredi belega dne, za 15, 20 minut. It's my dream!
Gostje na tovrstnih free of charge house partijih so vsakršni, vedno prijazni, a včasih mladi in nadležni, ko te vlečejo za rokav, da pojdi plesat. Imela sem veliko srečo (kot ponavadi), da sem spoznala pravega Eastenderja, grafitarja Seana iz sosednje ulice, ki je London born in že celo življenje živi v umazanem vzhodnem Londonu. Po nekaj mojih gostoljubnih gestah mi je zagotovil, da mi bo pomagal, ko ga bom rabila, in aktiviral svoje umazane kontakte, da ja ne bo šlo kaj narobe.
In muzika? Housa načeloma ne maram, sploh ne progresivnega angleškega, ampak se mi zdi, da je boljše, da ga vzamem v zakup in v njem poiščem dobre trenutke (kot sem se morala navadit na toast in nesscafe). Tehno se obeta šele 31.1., ko pride Robert Hood in ko pride tudi moj dragi, da ga malo popeljem naokrog. Iii, komaj ga (ju) čakam!
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
aaaa...uživaš...in nam skomine delaš...rada bi poskusila kaipirinjo..mmmmm...
ReplyDeleteJa, saj sem se zamislila, da preveč uživam in skomine delam ... saj pa danes je ponedeljek in grem spet na normalna pota (sam kaj, ko ni sonca!)
ReplyDeletelp
ne ne ne, to pa ne, pri uživanju pa ne gre za preveč, daj si duška, while you can...pusaaaa
ReplyDeleteJa, jaz si moram nabildat imunskega za UK, čudna okoliščina je, da odkar sem se začel z londonom in londončani pečat sem bil bolan že trikrat v pičlih nekaj tednih. Kakšen karachi supreme virus zgleda
ReplyDeleteMarko, kolikor jaz vidim, boš šel iz faking sibirije v milo podnebje londona! Sicer pa si s čajčki in Šmarno goro dosti naredu za imunca, not to worry about you. Kar pa me izredno veseli je, da naša takozvana RASTLINICA nič kaj ne bolega, o neeeee, ona veselo vrti trakove in poplesuje na house kot da u lajfu še ni slišala za prehlad and that shit :D But this makes me more happy than you can imagine :)
ReplyDeleteiii, draga moja, kako ne bi cvetela, če pa pod svobodnim angleškim nebom brezdeljno frfotam. mislim, da je point mojega zdravja ravno v brezdelju, ker potem lahko odprem čute ;) tud js sem vesela, da sem te razveselila!
ReplyDeletemarči, revček, pridi k meni, da ti dam zdravilo!