Vreme pač ni vsak dan takšno ali London snow storm

Foto: London express

Tale slika je verni posnetek sončnega jutra (v zavednem Malem Beirutu), kakršnih smo v Londonu deležni večino tedna. Vseeno pa se je ta vikend Britaniji zgodila hujša vremenska katastrofa, ki je Otok spodkopala do temeljev - zapadlo je 7 centimetrov snega!!!

Ker sem bila z dragim varno pospravljena v prijetnem hotelčku, med jutranjim poležavanjem in prigrizki najprej sploh nisva resno vzela alarmantnih vesti o snegu. Skozi reže balkončka sem sicer opazila belo odejo, nekoliko debelejšo kot prvi sneg, a kaj več kot namuznila se nisem (we had such a lovely place).

Potem pa se je začelo: drama o snežnem viharju na TV je dobivala razsežnosti cunamija, le da so namesto mrtvih tu bili "žrtve" otroci, ki jim vse gor do Škotske dva dni ni bilo treba v šolo, njihovim staršem pa ne v službo. V Londonu je tako 6 milijonov potnikov, vsak dan odvisnih od avtobusov in podzemne, na dan D, ko je zapadel sneg, obtičalo doma. Če namreč ne dela avtobus, ne more do službe voznik podzemne, brez zadnje pa pilot ne more na Stansted, so poročali. Na avte v tem snegu niso niti pomislili, kajti ceste, dragi moji, so bile zametene kot polja.

Dejstvo je, da je bil to najhujši sneg v 18 letih in da niso nikoli vlagali v pluge in soljenje cest, zato so se strašno smili sami sebi, a hkrati počeli hudičeve bedarije. Pred našim blokom so Libanonci imeli fotosešn: očka in sin na beli kulisi, očka in sinko s smučarsko čelado, zakrita gospa mama poleg snežaka ... Par prismuknjencev je s smučkami vijugalo po ulicah, po sankanju sta dve osebi pristali v reki in sta v kritičnem stanju. Čeprav bi marsikdo izbral bejbe v kopalkah pod snežno palmo, je zame absolutni zmagovalec tega freak showa spopad v naši ulici, ob katerem sem se skoraj polulala od smeha.

Na vsaki strani ceste armada razposajenih Arabcev, sovažni četi, ki se bombardirata s snežnimi kepami in vmes napadeta še vse, kar leze in se vozi. Prvih nekaj korakov pešcem še prizanesejo, nato pa postajajo vedno bolj srčni in jih zasuvajo brez usmiljenja; uboge mamke, japiji in gospodične jo spešijo proč kar po zraku. Potem prileti razjarjeni voznici kombija v brk še vreča smeti in že se zasliši zavijanje sirene okrog vogala, preplah! Jadrno jo ucvrejo proti vratom, režeč se kot mlade hijene, in čakajo, da prestrašeni policaji naredijo svoj avtoritativni krog. Nato se navdušeno vrnejo na položaje, ker ravs velja!

Sneg je poleg veselja prinesel v naš Park West še nekaj težav - zdaj smo brez tople vode in brez gretja. Zato smo si v kuhinji prižgali pečico, ki nas greje na okrog 250 še zdaj, ko smo že davno pojedli Ilarjine crespelle. In ne recite mi, da naj si grem po kalorifer, ker so razprodani. V bistvu me zares skrbi, ker jim ob vsej prešernosti, kot bi nanje padla sama nebeška mana, in oslarijah ne zaupam, da so poskrbeli za vse potrebno. Zunaj spet naletava in če se še enkrat zgodi 5 centimetrov, bodo najbrž samo zabrundali, si potegnili odejo čez glavo in si mislili kot Saša: Stari, kako to sede!